Imam super službo, ki mi pušča toliko energije, da se z veseljem z njo ukvarjam tudi v prostem času, poklic psihologinje pa tako ali tako ni nikaj, kaj bi lahko »odložil«, ko prideš domov. Še posebno, če je tudi tvoj mož psiholog in je celo tvoje življenje prežeto s psihološkimi debatami. In moj mož Nejc je psiholog. Čeprav se večina ob tem le skrivnostvno namuzne in si misli svoje, se meni to zdi velika sreča.

Nosečka in bodoča mama pa sem zadnjih 25 tednov. Pred triindvajsetimi tedni, na petek trinajsti, naju je ob šestih zjutraj razveselil + na testu nocečnosti. Pa naj še kdo reče, da petek trinajsti ni dober dan! Od takrat naprej je eden najinih najljubših. Imela sem srečo, da sem prve tri mesece preživela brez večjih težav. Moj stalni spremljevalec je bila hrana in če sem jedla dovolj, slabosti ni bilo. Nosečke ali mamice, ki ste že kdaj zagledale + na tisti mali napravici, veste kako čudovit (vsaj za večino) občutek je to. Kmalu za tem se pojavi nešteto vprašanj, na katera je sprva težko dobiti odgovore, saj naj bi prvih par mesecev ta novica ostala »skrivnost«. Tudi to ima svoj čar – vedno sem oboževala, da je bilo nekaj samo moja in Nejčeva skrivnost. Tako kot je recimo trenutno ime za najinega fantka, ki sva ga imela izbranega še preden sva sploh resno razmišljala o mali štručki. Svojim domačim sva novico povedala dokaj hitro, še pred nuhalno svetlino. Sva pač verjela, da je vse ok. In to je v nosečnoti zelo pomembno – da verjameš, da je vse ok. Pregledi pri ginekologu (še posebej ultrazvoki) so prava redkost in ob prevelikih skrbeh je lahko nosečnost prava živčna vojna. Ko sprejmeš, da delaš vse po svojih najboljših močeh in da je to edino, na kar lahko vplivaš, dihaš veliko lažje. Zato vam priporočam, drage nosečke, da to naredite čim prej. Moje prve mesece so, ob super fizičnem počutju, pestile prenekatere skrbi in vprašanja. Popolnoma nepotrebno.

Idejo o pisanju bloga sem imela že preden smo se spoznali s Simono in Jakom iz Babaduja. Zdelo se mi je zabavno in (upam da) uporabno še za koga, da svoje izkušnje in doživljanja delim z ostalimi nosečkami ali komurkoli, ki ga tema zanima. Svoje doživljanje nosečnosti, ljubezen do pisanja, pa tudi strokovno znanje sem tako želela združiti na enem mestu. Tudi zato, ker sem (bila) prepričana, da bom na porodniškem dopustu imela ogromno časa za to. Lej kaj pa naj dela mlada mamica cele dneve, ko otrok pridno spi? Vsaka mamica se mi ob tem le nasmehne in čez par mesecev bo verjetno odgovor vsake od njih »Saj sem ti rekla«. No, pustimo se presenetiti. Bolj po naključju smo se tako spoznali s Simono in Jakom iz Babaduja in ko sta omenila, da bi želela na svoji spletni strani narediti blog in s tem prispevati skupnosti nosečk in mamic na še malo drugačen način, je bil dogovor o sodelovanju logičen naslednji korak. Babadu sem poznala že od prej, saj se mu ob prebiranju in iskanju kvalitetnih izdelkov v času nosečnosti res težko izogneš. Še bolj pa me je prepričal, ko smo se spoznali, saj za vsakim izdelkom tiči konkretna raziskava in nemalo ralogov, zakaj je ravno ta izdelek pravi za njuno trgovino.

Še ena stvar, ki sem se jo naučila, sicer že pred nosečnostjo in jo uporabljam (vsaj poskušam) tudi sedaj je, da uživam v trenutku, v sedanjosti. V tem, ko je moj trebuh vsak dan večji, v prvi brci in v vseh nadaljnih, v prvih nakupih za bodočega družinskega člana in v trenutkih v dvoje, ki bodo kasneje verjetno prava redkost. Vsako obdobje v življenju je čarobno, vsako s seboj prinese pluse in minuse in vsako se zgodi s prav posebnim namenom.

Hvala, ker me spremljaš. Potrudila se bom, da bom delila uporabne vsebine na zabaven način.