Razlika med zaključevanjem starega leta in zaključevanjem nosečnosti je definitivno ta, da za staro leto natanko vsako leto vem, da se bo poslovilo 31.12. Za nosečnost pa nimam niti najmanjše ideje. Verjetno je to tudi eden od čarov nosečnosti, čeprav si včasih želim, da bi bilo drugače in bi nad tem imela več vpliva. Kaj se mi je v teh (skoraj že) devetih mesecih zdelo najbolj čarobno, kaj sem doživela kot svoj največji uspeh in česa ne bi spremenila?

  • Ohranjanje (zdravega) življenjskega sloga.
    Všeč mi je, da nosečnost ni preveč spremenila mojega življenskega sloga in da so bile potrebne le minimalne prilagoditve. Tako kar zadeva hrano, športne in druge aktivnosti, pa tudi poklicno življenje. Res sem vesela, da mi niti enega dne ni bilo potrebno preležati ali preživeti na bolniški odsotnosti. Gotovo se lahko delno za to zahvalim genom, verjamem pa, da veliko vlogo igra tudi sam pristop k nosečnosti. Marsikatera jo namreč dojema kot bolezen ali kot izgovor, da nečesa ne zmoreš, jaz pa je nikoli nisem dojemala na tak način. Nosečnost me je celo večkrat spodbudila, da sem jedla še bolj zdravo in sem se gibala vsak dan, če ne zaradi sebe, pa v korist otroka. Tudi v zadnjih dneh pred rokom ostajam aktivna in se še vedno odpravim v hribe, seveda s prilagojeno dolžino in intenziteto izleta.

  • Ohranjanje psihološkega zdravja.
    “Mirna mama/nosečka, miren otrok” je stavek, ki sem ga večkrat prebrala in verjamem, da drži. Če na otroka vpliva, vse kar delamo in jemo, zagotovo nanj vpliva tudi psihično počutje nosečnice. Daleč od tega, da bi se popolnoma ognila stresu - mislim, da je to danes res nemogoče, bolj pomembno se mi zdi to, da sem se, tudi če se je pojavil, z njim aktivno spoprijela. Večinoma je to pomenilo, da sem si zvečer ali zjutraj vzela čas zase in sem se sprostila. Sproščanje pa za vsakega pomeni nekaj drugega. Največkrat sem se posluževala joge, meditacije ali pa sprehoda z Nejcem.

  • Prebiranje strokovne literature in izobraževanje.
    Nosečnost je za prvorodke res nekaj povsem novega. Jaz sem sicer imela srečo, da je bila tudi moja sestra že dvakrat noseča in mi je pomagala z veliko informacijami, vseeno pa sem o nosečnosti in porodu želela izvedeti čim več. Pa ne z raznoraznih forumov, ki so me večkrat razburili kot pomirili, pač pa iz različnih knjig in izobraževanj. Tako sva se z Nejcem udeležila dodatnega tečaja o nosečnosti in porodu, starševske šole, prebrala pa sem tudi večino knjig, ki sem si jih lahko izposodila v knjižnici na to temo. Le tako sem si lahko oblikovala svoje mnenje o tem, kaj si želim zase in za svojega otroka. Vse to mi je res pomagalo predvsem pri pripravah na porod, saj je to popolnoma novo področje, od katerega res ne veš, kaj pričakovati. No, kljub vsemu še vedno ne vem, kaj me čaka. :) Sem pa definitivno bolj mirna.

Vedno pa se pojavijo tudi stvari, za katere si rečem “tu pa bi res lahko ravnala drugače”. Ko pogledam nazaj na preteklih devet mesecev, bi spremenila predvsem naslednje (in to sem omenila že nekajkrat) - manj bi se obremenjevala v prvih mesecih. Vendar, čeprav bi si želela, dvomim, da bi lahko ravnala drugače. Vse je namreč tako novo, posebno in nenavadno. Veš kakšne ogromne spremembe se dogajajo znotraj tebe, ti pa jih ne čutiš, pri njih ne moreš sodelovati in na njih nimaš vpliva. Za nekoga, ki je malo obseden s kontrolo, je to kar težka situacija.

Ko pogledam nazaj, občutim eno veliko srečo, radost, zadovoljstvo in veselje. Na koncu sicer vedno ostanejo samo lepi spomini, ampak slabih res skoraj ni bilo. Neskončno sem hvaležna, da je bila nosečnost tako čudovita, hvaležna sem za svoje telo, ki je brez pritoževanja odigralo svojo vlogo. Hvaležna sem za ljudi okrog mene, predvsem za Nejca, ki je s svojo pozitivno naravnanostjo vplival name. In hvaležna sem sebi, da sem bila sposobna vse to sprejeti in preživeti nepozabnih devet mesecev. Tako kot slovo od starega leta, je tudi slovo od nosečnosti grenko sladko - grenko, ker se (počasi) poslavljam od edinstvenega obdobja v svojem življenju, in sladko, ker vem, da je pred menoj nekaj, česar se lahko resnično veselim.