Razen tega, da je kar nekaj stvari, ki se jim je potrebno odpovedati, pa se najdejo tudi takšne, ki nam jih ponudi le nosečnost in se jih splača izkoristiti. Naj poudarim, da se zavedam, da je nosečk in različnih izkušenj skozi nosečnost ogromno. Imam prijateljice in znanke, ki so zgrožene nad frazo »srečka nosečka«, saj so bile med nosečnostjo vse kaj drugega kot srečke.  

Ob začetnem prebiranju različnih portalov in objav, me je hitro minilo, da bi v nosečnosti počela karkoli. Večina stvari se namreč lahko konča slabo. Ne pravim, da to ni nemogoče, vseeno pa se mi zdi, da je najboljše (na)vodilo upoštevanje lastnega telesa. To najbolje ve in tudi sporoči, kje je tvoja meja. Ena od večjih dilem je tako na primer, kako nosečnica sme oziroma ne sme spati. Jaz sem se tako v začetku prebujala prestrašena sredi noči, ko sem ugotovila, da ne ležim na »pravem« boku, ali, še hujše, da ležim na hrbtu. Spanje na trebuhu tako ali tako že nekaj časa ni več opcija. Kasneje sem ugotovila, da me telo samo opozori, če mu kakšen položaj ne ustreza, jaz pa (vsaj trenutno še) lahko mirno prespim noč.

Prehrana je zagotovo ena prvih stvari, ki se v nosečnosti spremenijo. Neskončne tabele »prepovedanih« jedi in živil so običajno prva nosečniška literatura. Na moje veliko veselje sem prekužena za toksoplazmozo, kar pomeni, da lahko z užitkom jem solato, kjerkoli si jo zaželim, brez strahu, če se je pred tem čez zelenjavo sprehodil kakšen maček. Tako sem iz jedilnika črtala zgolj malenkosti, kot so surova jajca in jedi pripravljene iz njih, surovo meso, hitra hrana. Roko na srce – hrano, ki tako ali tako ni zdrava za nikogar. Z največjim veseljem si občasno privoščim tortico, pa tudi tuna ali hrenovka sta se že znašli na mojem jedilniku. Ups. V nosečniška hrepenenja iskreno ne verjamem, se mi zdi, da je to le izgovor, da si v času nosečnosti lahko privoščimo več. Kar pa se mi niti ne zdi narobe. Če ti nekaj strašno paše, pa četudi so to kisle kumarice in čokolada (skupaj) – zakaj pa ne? V zmernih količinah, seveda.  

Vadba na tisoč in en način mi že od nekdaj pomeni ogromno. Pred nosečnostjo sem bila strastna tekačica, z možem sva redno trenirala acrojogo, pozimi sem oboževala smučanje. Vse troje sem v nosečnosti opustila. Marsikdo bi z zgoraj naštetim nadaljeval, kar se mi zdi popolnoma ok, če se ob tem dobro počutiš in se ne obremenjuješ s tem, kako lahko škoduješ plodu. Mene je to preveč skrbelo, zato sem aktivnosti zamenjala. Izbrala sem naslednje aktivnosti:

  • Najbolj priporočljivi, pa tudi enostavni so sprehodi, ki se jih z veseljem poslužujem. Sprehod namreč lahko vklopiš v ogromno aktivnosti, ki jih tako ali tako moraš opraviti (na primer na kavo se namesto z avtom pogosto odpraviva kar peš).

  • Nadaljevala sem tudi z redno vadbo joge. V začetku bolj zadržano, saj sem prebrala veliko opozoril glede prvega trimesečja, vendar ko pogledam nazaj, mislim, da bi intenzivnost lahko ostala enaka. Joga je odlična, saj z njo ohranjam fleksibilnost, obenem pa z jogo skrbim tudi za psihično zdravje. Temu vedno na koncu dodam še vaje za krepitev medeničnega dna in pa dihalne vaje.

  • Nosečniški pilates: ker me je trebuh pri jogijskih asanah že začel ovirati, sem v začetku šestega meseca pričela še z nosečniškim pilatesom. Vodijo ga usposobljeni strokovnjaki, kar mi zelo ustreza, saj vedno lahko mimogrede vprašam še za različne nasvete.

  • Plavanje: plavanja se sicer ne poslužujem tako redno, saj zahteva malo več logistike in časa, vendar pa mi vedno dobro dane. Težji kot je trebuh, prijetnejši je občutek lahkosti v vodi. Komaj čakam na toplejše dni, da bom bazen lahko zamenjala za morje.

  • Tek na smučeh: ker nas je zima letos »razvajala« z obilico snega, tudi po nižinah, sem se z veseljem odpravila na tekaške smučke. Intenziteto vadbe seveda prilagodim glede na počutje, urica na soncu in svežem zraku pa odžene vsako slabo počutje.

Masaža je v nosečnosti precej odsvetovana, razen v drugem trimesečju, tako da se je, kljub redni uporabi pred nosečnostjo, trenutno ne poslužujem. Tukaj pa na vrsto pridejo tudi naše druge polovice, ki se lahko izkažejo za super maserje. Vsaj moj se je – masaža nog, ki jih pogosto pestijo krči, je tako postala rutina na urniku. 

Potem pa so tukaj še aktivnosti, ki si jih lahko privoščimo samo nosečke. In čeprav se nam v določenem obdobju mogoče zdijo samoumevne, me je že prenekatera mlada mamica opozorila, naj izkoristim te trenutke, saj jih bom kasneje pogrešala. Tako si večkrat na dan (običajno zjutraj in zvečer) vzamem čas in uživam v brcah, ki postajajo vse intenzivnejše, ples trebuha pa vse bolj očiten tudi zunanjemu opazovalcu. Tudi pogovori s »trebuščkom« so na dnevnem urniku, občasno pa prebereva tudi kakšno pravljico.

Priznam, prve tri mesece me je večino časa skrbelo kaj smem in česa ne. Kaj je priporočljivo in s čem lahko škodujem sebi ali plodu. Kmalu pa sem ugotovila, da je pravi odgovor vedno enak – zmernost. Vedno in povsod, ne samo med nosečnostjo. Pred kratkim pa me je v dobro voljo spravil stavek prijateljice, ki je rekla, da ji je všeč, da me nosečnost ni spremenila ali pomehkužila na način, da bi se zaradi nosečnosti odpovedala svojemu načinu življenja in stvarem, ki se mi zdijo pomembne. In verjamem, da je nosečnost čudovito obdobje, kjer lahko vsaka najde pot, da je najboljša različica sebe.